Začetki koprske stolnice in škofije segajo v prvo polovico 6. stoletja, kar potrjuje izročilo in pred kratkim odkrita plošča pod korom stolnice. Prvi škof sv. Nazarij (+524) je bil doma iz Boršta v okolici Kopra in počiva v sarkofagu ob škofovski grobnici. Stolnica je posvečena Marijinemu vnebovzetju, kar je izpričano v  8. stoletju, za časa škofa  Janeza I. Med najpomembnejše koprske škofe sodi Paolo Naldini (1686 – 1713), ki je leta 1700 napisal zgodovino škofije (Corographia Ecclesiastica, Benetke 1700) in je pokopan v cerkvi Sv. Blaža.

Po izročilu je sedanja koprska stolnica že peta, po nekaterih virih celo šesta cerkev na tem mestu. Sedanjo velikost in obliko je stolnica dobila sredi 18. stoletja po beneškem arhitektu Massariju.

Današnja stolnica je 70m dolga in 25m široka; dolžina ladje je 40m. Pod prezbiterijem je bila v prejšnji cerkvi kripta, podzemeljska kapela – z oltarjem sv. Elija, kamor so vodile stopnice z leve in desne strani glavnega oltarja. Kripto so leta 1716, ko so stolnico preurejali, porušili in zasuli. Od prejšnje cerkve je ostalo nedotaknjeno pročelje, ki pa je bilo postavljeno v dveh obdobjih : spodnja polovica v gotsko-benečanskem slogu leta 1392, zgoraj pa v lombardskem slogu skoraj sto let pozneje (1488). Takrat so prejšnjo cerkev podaljšali do pročelja in zvonika.

Zvonik koprske stolnice je občinska last. Visok je 53m. Zidan je bil v več etapah in večkrat preurejen. Prvotno je stal sam zase in je služil v vojaške namene kot trdnjava in opazovalnica. S stolnico je bil spojen leta 1488, današnjo obliko pa je dobil leta 1664, obnovljen pa 1989.

Poleg koprske stolnice je krstilnica, rotunda Karmelske Matere Božje, in sodi med najstarejše stavbe v Kopru (12. stoletje).

16. Oktobra 1286 leta je očak Rajmund izdal listino, s katero je ustanovil kuracijo na Polšniku. Kuracija - ekspozitura- teritorialna enota katoliške Cerkve, ki ima stalnega duhovnika in je podrejena župniji . Bratje Apfaltrern so s privolitvijo šentruperškega župnika zgradili cerkev MATERE BOŽJE. Župnik je izločil kraje Šumnika (Sumnik), Ravne (Rabben), Preveg (Primbergh), Sušje (Durenberg), Koprivnik (Nezzenberg) in Polšnik. Določil je, naj ti kraji vzdržujejo duhovnika in mu dajejo darove. Takrat Billichberg(nem. Bilch - polh ) med leti 1491 in 1509 postane samostojna župnija. Odtlej je na Polšniku reden župnik, podrejen nekaj časa Novomeškemu kapitlju, potem pa ljubljanski škofiji, ki je bila ustanovljena leta 146l, a ni takoj obsegala vseh ozemelj (krajev), kot je to danes.

Sedajnja župnijska cerkev je bila zgrajena leta 1904 in na Veliki Šmaren 1905 posvečena Lurški Materi Božji. Od leta 1958 je romarska cerkev; glavni romarski shod je 11. februarja na god Lurške Matere Božje. Staro žegnanje je na Urhovo nedeljo.

Gora Oljka je dobila ime po sliki Fortunata Berganta iz glavnega oltarja, kjer je upodobljen Jezus na Oljski gori. Pred tem so ji rekli Dobrič, tako kakor zadnjemu naselju na njenem pobočju. Ta gora se prvič omenja davnega leta 1234. Takrat so ji pravili Križna gora, ker je na njenem vrhu, morda že takrat, zagotovo pa od sredine 17. stoletja stal velik križ, ob njem pa najbrž tudi kapela sv. Jošta in sv. Neže. Pogodba med lastnico šoštanjske gospoščine in polzelskim komendatorjem 23. avgusta 1754 namreč omenja, da stoji na vrhu gore križ. Razen izročila, ki govori o češčenju sv. Jošta in sv. Neže, o prejšnjih svetiščih na tem kraju zgodovina ne pripoveduje. Prav malo verjetno pa je, da bi bila taka izjemna razgledna točka brez kakršnekoli starejše zgodovine.

Današnja cerkev, posvečena sv. Križu, je bila zgrajena v razmahu romanj na Slovenskem, v letih 1754 do 1757. Znan je celo mojster, ki jo je delal: Janez Nepomuk Maier. Svetišče je zidano v baročnem slogu. Stavba ima tloris deteljice in njena arhitektura je skoraj v celoti ohranjena tako, kakor je bila prvotno narejena. Gradili so jo deloma na živi skali, delno pa na umetno izravnanem svetu. Zato je na njenem južnem delu, pod ladjo, še eno, spodnje svetišče. Tja vodita dva rova oziroma hodnika, ki imata vhod ob glavnem stopnišču pred cerkvenim pročeljem. V to spodnjo cerkev so postavili tri oltarje; zaradi samega prostora, ki je pod zemljo, je glavni posvečen Jezusovemu počitku v grobu. Najvažnejša je seveda zgornja cerkev.